TOMAŽ MAHKOVIC

Rojen v prejšnjem tisočletju (1963.) v Ljubljani, privlečen na ta svet, da bi bil vagabund, pisec in bohem, ki živi in ustvarja povsod kjer je, životari pa na Vranskem v Savinjski dolini. Ima se za pesnika naivca, saj ni študiran. Dokončal je le poklicno šolo in se izučil za kovinostrugarja. Piše pesmi, kratko prozo, aforizme in občasno, kadar se počuti kot asket-haidžin tudi haikuje. Objavljal ni veliko. Poleg nekaj objav v lokalnem časopisju, je objavljal poezijo še v pokojni literarni reviji Pesniška tribuna, poezijo in prozo; v reviji Mentor, enigmatske pesmi; v ugankarskih revijah Ugankarski izziv in Salomonov vandrovec, poezijo; v literarni reviji Vsesledje, poezijo, prozo, aforizme in haiku; v zbornikih Literarnega društva Šentjur Z besedami in poezijo; v zbornikih Šaleškega literarnega društva Hotenja. Je član uredniškega odbora književne revije Vpogled, kjer seveda tudi objavlja. Leta 2002 je v samozaložbi izšel njegov pesniški prvenec Vse zvezde, leta 2005, pa se s poezijo in kratko prozo kot eden izmed več avtorjev pojavi v zbirki erotične literature Valentin in Venera.


  CENA

Bil sem kot luksuzno opremljeno – meblirano – stanovanje, v zanikrni in razdrapani hiši.
Za sanacijo zunanjosti, ki je sledila, je bilo treba pričeti z razprodajo notranje opreme.

In uspelo je!

Hiša sicer še ni v celoti urejena;
a notranjost je že docela prazna; vsa oprema razprodana –
le nek plesnoben duh jo še preveva.

A kaj zato — sedaj ima vsaj ceno.



 

S PLAŽE

Bel galeb visi na nebu,
šotor v vetru podrhtava,
k zemlji leže suha trava;
tramontana kodra vale,
beloglave,
ki zapljuskajo med skale.


KAKO JE MOČ…?

Kako je moč poljubiti…
– si me nekoč povprašala –
kako je moč – si vprašala –
poljubiti Boga?

Takrat premlad sem se smehljal:
– Veš, zanj ne vem – a vem za sé;
poljubi me, poljubi me…
– tako sem ti dejal.

Imel sem prav, četudi le
nehotno in pa nevede;
saj tam, kjer Eros združi dva,

da nežno se poljubljata –;
poljubljata in ljubita;
saj tam oba poljubljata –;

poljubljata Boga!

 

Copyright © by Tomaž Mahkovic & Balkanski književni glasnik – BKG, 2006.


Nazad